SVETLOBA, TEMA IN VSE VMES.

“Sometimes everything has to be dark for us to be able to see.”
- David Whyte

"Včasih mora biti vse temno, da lahko zares vidimo."

SVETLOBA, TEMA IN VSE VMES

Do narave pogosto stopamo, kot da je nekaj zunaj nas.
Kraj, kamor gremo po oddih, po mir, po navdih.
Kot da se lahko tja za hip umaknemo – in se potem vrnemo nazaj v življenje.
A v resnici se nimamo kam vrniti.

Mi smo narava.
Smreka, ki miruje.
Čebela, ki vztrajno ponavlja svojo pot.
Muc, ki brez slabe vesti spi sredi dneva.
Travniki, morje, gore.
Nič več in nič manj.

Ko to začutimo, postane jasno:
vsak del je pomemben.
Vsak čas.
Vsak občutek.

Spomnim se avgusta v Dalmaciji. Sonce me je, kljub previdnosti, opeklo bolj, kot bi si želela. In tisti večer, ko se je na terasi počasi spuščala tema, nisem občutila izgube svetlobe. Občutila sem olajšanje. Tema ni bila nasprotje dnevu. Bila je odgovor.

Jeseni, ob enakonočju, sem jasno vedela, kaj prihaja.
Ne po koledarju, temveč v telesu.
Čas, ko je treba spustiti.
Ko ni več smiselno nositi vsega.
Ko se prostor ne odpira z naporom, temveč z umikom.
Slišala sem to.
A nisem poslušala.

Takšno spuščanje zahteva namernost.
In pogum.

Družba temu ne pritrjuje. Raje nas vodi v več, hitreje, naprej. Tako sem delala naprej, odgovarjala, držala skupaj, dokler nisem v decembru obstala z občutkom, da je vsega preveč. Da telo in notranjost ne zmoreta več istega ritma.

Kot bi nekaj v meni že vedelo, da bo prišel čas žalovanja.
Ne kot dogodek, temveč kot valovanje.
Valov ne moreš ustaviti.
Če jih zadržuješ, se naselijo drugje – kot napetost, nemir, tiha negotovost.

Bala sem se, da bom, če se ustavim, obstala.
Da bom tam sama.
In zato je vedno znova ostajalo pri: samo še to … potem pa.

A prav tam se je odprlo nekaj drugega.
Prisotnost, ki ne išče rešitve.
Prisotnost, ki ne hiti.
Prisotnost, ki dovoli.

“Before you know kindness as the deepest thing inside,
you must know sorrow as the other deepest thing.”

- Naomi Shihab Nye

"Preden spoznaš prijaznost kot najglobljo stvar v sebi,
moraš spoznati tudi žalost kot drugo najglobljo stvar."

Nežnost ne pride mimo bolečine.
Rodi se v njej.
Iz ostajanja.
Iz tega, da si dovolimo čutiti, ne da bi se morali takoj premakniti naprej.

Pod plastmi zahtev je ves čas obstajal drugačen ritem.
Tišji.
Bolj resničen.
V dolgih večerih in temnih jutrih sem ga zaznavala, še preden sem mu sledila.

Ta čas dolgih noči imam rada.
Ne kljub temi – zaradi nje.
Zdaj se vračam.
K ritmu, ki vključuje tudi umik.

Včasih se je vredno odpovedati tudi lepemu in prijetnemu,
da naredimo prostor praznini, ki polni.
Čustvom, ki niso udobna.
Sencam, iz katerih se rojeva celovitost.

Za temo, ki hrani.
Za to, da odmre, kar mora.
Da se lahko zgodi novo.

“Nature does not hurry, yet everything is accomplished.”
- Lao Tzu

"Narava ne hiti, pa vendar se vse zgodi."

Ko se znova sidramo v svoj ritem, postane jasno:
ni treba slediti vsemu.
Ni treba dohitevati.

Le mi sami lahko vemo, kje smo in kaj potrebujemo.
Svetloba in tema.
Delovanje in počitek.
Radost in žalovanje.
Ne izključujejo se.
Soustvarjajo se.

In znova in znova si lahko dovolimo biti to, kar že smo:
narava v gibanju.

* * *

Prav ta odnos do ritma, do svetlobe in teme, do čutenja in prisotnosti, je v središču dela s somatskim raziskovanjem.

V lekcijah Ozaveščanja skozi gib in skozi procese somatskega doživljanja ustvarjamo prostor, kjer se lahko telo znova sliši. Ne učimo se, kako biti boljši ali učinkovitejši, temveč kako biti bolj v stiku – s sabo, s svojim ritmom, z notranjimi prehodi.

Gre za učenje zaznavanja. Za postopno širjenje kapacitete, da smo lahko z različnimi občutji – prijetnimi in neprijetnimi – brez pritiska, da bi jih morali takoj spreminjati. Za iskanje gibanja, ki podpira, in počitka, ki resnično nahrani. Za stik s telesno modrostjo, ki že ve, kdaj je čas za delovanje in kdaj za umik.

V individualnih obravnavah se temu posvetimo še bolj natančno. V varnem, podpornem prostoru, prilagojenem tvojemu tempu in tistemu, kar je v danem trenutku živo – naj bo to utrujenost, stres, telesna bolečina, čustvena preobremenjenost ali življenjski izziv.

Toplo vabljeni k vpisu v zimske programe in individualne obravnave,
Mateja