Somatsko doživljanje – Somatic Experiencing®
Somatic Experiencing® je telesno usmerjen pristop k delu s stresom, travmo in našimi globljimi vzorci odzivanja. Razvil ga je dr. Peter A. Levine na podlagi raziskovanja, kako se človeški živčni sistem odziva na nevarnost, obremenitev in občutek varnosti.
Naše telo se na svet nenehno odziva. Ob nevarnosti ali preobremenjenosti se lahko napnemo, mobiliziramo, umaknemo ali otrpnemo. Velik del teh odzivov se zgodi samodejno, še preden jih lahko zavestno premislimo.
Pri somatskem delu zato ne raziskujemo predvsem, kaj se nam je zgodilo, temveč kaj se kot posledica tega dogaja v nas tukaj in zdaj.
Pozornost na varen in postopen način usmerjamo k telesnim občutkom, dihanju, impulzom, gibanju ter temu, kar nam daje občutek opore in varnosti. Težkim vsebinam se približujemo počasi, v majhnih korakih in brez potrebe po intenzivnem podoživljanju preteklosti. Tako postopoma razvijamo več sposobnosti, da ostajamo v stiku s sabo tudi takrat, ko je nekaj zahtevno.
Somatsko delo pa ni namenjeno samo razreševanju posledic težkih izkušenj. Telo je lahko tudi naš kompas.
Skozi jasnejše zaznavanje telesa lahko bolje prepoznavamo svoje potrebe in meje, svoj »da« in »ne«, kdaj si želimo bližine in kdaj prostora. Učimo se razlikovati med avtomatičnimi odzivi in tem, kar je v danem trenutku zares naše.
S tem se lahko odpira tudi globlje raziskovanje lastne pristnosti – več stika z željami, impulzi, ustvarjalnostjo in živostjo ter več svobode pri tem, kako se odzivamo, odločamo in vstopamo v odnose.
Somatsko delo je lahko dragocena podpora ob kroničnem stresu, izgorelosti, tesnobi, preplavljenosti, zamrznjenosti, telesnih napetostih – pa tudi takrat, ko si preprosto želimo bolj živega in varnega stika s sabo.
Somatic Experiencing® je telesno usmerjen pristop k delu s stresom, travmo in našimi globljimi vzorci odzivanja. Razvil ga je dr. Peter A. Levine na podlagi raziskovanja, kako se človeški živčni sistem odziva na nevarnost, obremenitev in občutek varnosti.
Naše telo se na svet nenehno odziva. Ob nevarnosti ali preobremenjenosti se lahko napnemo, mobiliziramo, umaknemo ali otrpnemo. Velik del teh odzivov se zgodi samodejno, še preden jih lahko zavestno premislimo.
Pri somatskem delu zato ne raziskujemo predvsem, kaj se nam je zgodilo, temveč kaj se kot posledica tega dogaja v nas tukaj in zdaj.
Pozornost na varen in postopen način usmerjamo k telesnim občutkom, dihanju, impulzom, gibanju ter temu, kar nam daje občutek opore in varnosti. Težkim vsebinam se približujemo počasi, v majhnih korakih in brez potrebe po intenzivnem podoživljanju preteklosti. Tako postopoma razvijamo več sposobnosti, da ostajamo v stiku s sabo tudi takrat, ko je nekaj zahtevno.
Somatsko delo pa ni namenjeno samo razreševanju posledic težkih izkušenj. Telo je lahko tudi naš kompas.
Skozi jasnejše zaznavanje telesa lahko bolje prepoznavamo svoje potrebe in meje, svoj »da« in »ne«, kdaj si želimo bližine in kdaj prostora. Učimo se razlikovati med avtomatičnimi odzivi in tem, kar je v danem trenutku zares naše.
S tem se lahko odpira tudi globlje raziskovanje lastne pristnosti – več stika z željami, impulzi, ustvarjalnostjo in živostjo ter več svobode pri tem, kako se odzivamo, odločamo in vstopamo v odnose.
Somatsko delo je lahko dragocena podpora ob kroničnem stresu, izgorelosti, tesnobi, preplavljenosti, zamrznjenosti, telesnih napetostih – pa tudi takrat, ko si preprosto želimo bolj živega in varnega stika s sabo.