POMLADNI CIKEL OZAVEŠČANJA SKOZI GIB: ZADIHAJ.

Pomlad nas vsako leto znova spomni, da se spremembe ne zgodijo zaradi več napora, temveč zaradi pogojev, ki jo omogočajo.

Kakšni so pogoji, ki podpirajo živost in vitalnost znotraj nas?

Z veseljem te vabim v pomladni cikel Ozaveščanja skozi gib po metodi Feldenkrais: ZADIHAJ.

KDAJ: od 7. aprila do 13. maja.

KJE:

• Preko spleta (Zoom): torek in sreda ob 7.50 ali po posnetkih, ki jih redno pošiljam.
• V živo v Novi Gorici: torek ob 18.00.

Cena za 5-tedenski cikel je 75 EUR.

Cikel vključuje delo s podporo lekcij Ozaveščanja skozi gib, kjer skozi počasno, raziskovalno gibanje ustvarjamo pogoje za več prostora, več zaznavanja in bolj svobodno dihanje, gibanje in delovanje.

* * *

Dih pogosto razumemo kot nekaj, kar lahko izboljšamo z voljo – z globljim vdihom, z večjim razponom, z nadzorom. A v resnici je dih predvsem odziv. Je odraz stanja avtonomnega živčnega sistema in hkrati odraz tega, kako je telo organizirano od znotraj.

Ko je živčni sistem v stanju pripravljenosti, se dih pogosto skrajša, pospeši in postane bolj površen. Ne zato, ker bi “dihali narobe”, temveč zato, ker telo deluje v načinu, ki podpira preživetje. In obratno – ko se v sistemu pojavi več občutka varnosti, se lahko dih spontano poglobi, upočasni in razširi.

Pri tem ima pomembno vlogo tudi biomehanika. Dihanje ni le funkcija pljuč, temveč gibanje celotnega telesa. Rebra, hrbtenica, medenica, trebušna prepona, čeljust in tudi način, kako stojimo ali ležimo, sodelujejo pri tem, kako se dih lahko razporedi. Če je gibanje v teh strukturah omejeno, če so napetosti stalne ali neprepoznane, tudi dih izgubi del svoje prostornosti. Ne zato, ker bi mu nekaj manjkalo, temveč ker nima dovolj prostora, da bi se razvil.

Zato v somatskem delu diha ne obravnavamo kot nekaj, kar bi bilo treba popraviti, temveč kot nekaj, kar se odziva. Ko skozi gibanje razjasnimo odnose v telesu, ko se napor zmanjša in se zaznavanje poglobi, se začne spreminjati tudi način, kako dih potuje skozi telo.

Ustvarjanje prostora tukaj ni metafora, temveč zelo konkreten proces. Več gibljivosti v rebrih, več diferenciranosti v hrbtenici, več odzivnosti v medenici in manj nepotrebnega napora v čeljusti in vratu ustvarjajo pogoje, v katerih se dih lahko ponovno razporedi. Ko se ti pogoji vzpostavijo, se dih pogosto ne “izboljša”, temveč se vrne k svoji naravni variabilnosti.

Morda je prav to bistvo: da dihu ne pomagamo tako, da ga vodimo, temveč tako, da ustvarimo pogoje, v katerih lahko ponovno začne sodelovati s celotnim telesom.

* * *

KDAJ: od 7. aprila do 13. maja.
KJE:

• Preko spleta (Zoom): torek in sreda ob 7.50 ali po posnetkih, ki jih redno pošiljam.
• V živo v Novi Gorici: torek ob 18.00

* * *

Fokus: dih kot posledica
Namesto neposrednega “dela na dihu” bomo raziskovali strukture, ki na dihanje vplivajo:

• prsni koš, rebra in trebušna prepono,
• hrbtenico,
• medenico,
• čeljust in vrat,
• medenično dno.
  
  

Ko se te povezave razjasnijo in razbremenijo,
se pogosto spremeni tudi kakovost dihanja.

Udeleženci pogosto opazijo:

• bolj svoboden in manj naporen dih,
• več prostora v prsnem košu in hrbtu,
• zmanjšanje napetosti v vratu, ramenih in čeljusti,
• večjo umirjenost in stabilnost,
• bolj jasen stik s telesom (boljšo utelešenost in prisotnost).

PRIJAVA PREKO OBRAZCA: https://forms.gle/ucPkvapa1aQeogj47

Cena za 5-tedenski cikel je 75 EUR.

Lepo vabljeni,
Mateja